ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Svetovnem dnevu stročnic, 10. februar 2023

Generalna skupščina ZN je leta 2019 sprejela resolucijo  A/RES/73/251) s katero je 10. februar razglasila za Svetovni dan stročnic / World Pulses Day.

Letos  izbrani slogan se glasi - »Stročnice za trajnostno prihodnost / Pulses for a Sustainable Future”.

Cilj tega mednarodnega mejnika je povečali ozaveščenost javnosti o prehranskih in okoljskih koristih stročnic, kot pomembnega dela trajnostne pridelave hrane.

FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo), kot specializirana agencija ZN podpira proizvodnjo in uživanje stročnic, kot del trajnostnih prehranskih sistemov in zdrave prehrane.

Stročnice omogočajo boljše življenje kmetom v okoljih s pomanjkanjem vode, saj imajo nizek vodni odtis in lahko bolje prenašajo sušo in podnebje. Vodni odtis posameznika, družbe ali podjetja je definiran kot skupna količina posredno ali neposredno uporabljene sveže vode, ki se porabi za proizvodnjo dobrin in za storitve, ki jih uporablja posameznik, družba ali podjetje. 

Poglejmo 10 razlogov, zakaj bi se morali odločiti za stročnice, in sicer ker:

-          imajo naravno malo maščob in ne vsebujejo holesterola (zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja)

-          imajo malo natrijevega klorida ali soli (proti hipertenziji ali povečanemu krvnemu pritisku)

-          so odličen vir rastlinskih beljakovin (100 gramov suhe leče vsebuje 25 gramov beljakovin)

-          so dober vir železa (proti anemiji ali slabokrvnosti)

-          vsebujejo veliko kalija (za zdravo srce in pri prebavnih in mišičnih funkcijah)

-          spadajo med živila z veliko vlakninami (za zdravo prebavo in pomaga zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni)

-          so odličen vir vitamina B (je bistvenega pomena za delovanje živčnega sistema in še posebej pomemben med nosečnostjo za preprečevanje okvar ploda)

-          so lahko skladiščene dolgo časa (možnost dolgoročne rabe)

-          so živila z nizkim glikemičnim indeksom (pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja in inzulina pri diabetesu)

-          so brez glutena (primerne za prehrano ljudi s celiakijo).

Stročnice so dobile ime po plodovih, tako imenovanih strokih, v katerih je eno ali več semen. Obsegajo družine metuljnic (Fabaceae), rožičevk in mimozovk. So tretja največja rastlinska družina s kar 19.000 znanimi vrstamiStročnice so obsežna skupina rastlin, katere predstavnike: fižol, grah, bob, volčji bob, leča, čičerika, soja, grahor, lupina, arašid, vinja in druge ljudje po svetu pridelujejo tako za prehrano kot za krmo živali. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij prisotnih na koreninah so stročnice pomemben del kolobarja. Po spravilu ali žetvi pridelka ostanejo v zemlji rastlinski ostanki, ki predstavljajo bogat vir dušika za naslednji posevek. Po podatkih FAO (2020) se na svetu letno pridela okoli 30 milijonov ton fižola za zrnje, 25 milijonov ton fižola za stročje, 14,5 milijonov ton graha za zrnje, 21 milijonov ton graha za stročje in 5 milijonov ton boba. Glede na podnebne razmere in prehranske značilnosti različnih regij, se je v Sloveniji skozi desetletja oblikovalo večje število avtohtonih sort stročnic, zlasti pri navadnem fižolu. V Slovenski sortni listi je bilo v letu 2020 skupno vpisanih triindvajset avtohtonih in vrtičkarskih sort fižola, ena sorta graha in ena sorta boba. Najpomembnejše regije za pridelavo stročnic so Pomurska, Posavska, Podravska, Osrednjeslovenska in Savinjska. v Sloveniji najbolj poznane in uveljavljene v pridelavi za prehrano: navadni fižol (Phaseolus vulgaris), turški ali laški fižol (Phaseolus coccineus L.), grah (Pisum sativum L.) in bob (Vicia faba L.)  (IVR, Kmetijski inštitut Slovenije).