Zdravilni napotki zelja
Zelje je kulturna rastlina, ki spada v družino kapusnic iz skupine križnic, ki izvirajo iz Sredozemlja in Male Azije. Zelje pridelujemo tudi v Sloveniji, pri čemer se ga največ porabi za predelavo v kislo zelje, nekaj pa ga je namenjenega tudi sveži porabi. V številnih državah sta belo in rdeče zelje najpomembnejši vrtnini, takoj za paradižnikom. Čeprav je zelje jesenska zelenjava, moderni način pridelave in skladiščenja omogočajo, da je zelje na razpolago v vseh letnih časih. Zelje je že od nekdaj pomembno za prehrano ljudi, ker predstavlja redko vrtnino, ki je zaradi dolge dobe skladiščenja in kisanja, dostopna tudi pozimi.
Ali ste vedeli, da:
Sveže zelje
Zelje lahko uživate presno, tako da ga vključite v razne solate. Pogosto se pije tudi sok pripravljen iz zelja.
Priporočljivo je uživanje čim več surovega kislega zelja, saj kuhanje in drugi načini toplotne obdelave nekoliko zmanjšajo vsebnost hranil. Vsekakor je zelje, ne glede na način priprave, zelo dragocen del pestre in uravnotežene prehrane, še posebej, če je pridelano lokalno.
Pri temperaturi malo nad 0°C je primerno za shranjevanje za daljša časovna obdobja, najbolje pa se ohrani, če je shranjeno v kontrolirani atmosferi.
Rdeče zelje
Rdeče zelje je zeljna sorta z večjo vsebnostjo antocianov, ki mu dajejo lepo rdeče-vijolično barvo. V primerjavi z belim zeljem vsebuje večje količine vitamina C in E, ter fenolnih snovi. Dušeno rdeče zelje se skupaj s pečeno gosko in mlinci tradicionalno pripravlja za martinovo.
Kislo zelje
Zelje je lahko z biološkim kisanjem predelano v kislo zelje. S kisanjem zelju podaljšamo rok uporabnosti, zato je primerno za shranjevanje čez zimo. Predstavlja bogat in razmeroma poceni vir vitaminov in mineralov. Kislo zelje obogati našo prehrano z zanimivimi okusi in aromo, istočasno pa zaradi vsebovanih hranil ugodno vpliva na imunski sistem, zato ga je posebej koristno uživati pozimi. Vsebuje vitamin C, folno kislino in vlaknine, zato je v uravnoteženi prehrani zelo zaželjeno. Prvoten pomen kisanja zelja je bil konzerviranje, v današnjem času pa je kislo zelje zaželjeno v prehrani zaradi karakteristične arome in okusa ter seveda bogate prehranske vrednosti. Uporablja se lahko kot samostojna jed, priloga ali dodatek enolončnicam, juham ter za solate. Značilne so tradicionalne slovenske jedi: jota, sarma, pečenica z zeljem.
Še en nasvet postopka kisanja zelja
Zelje naribamo ter enakomerno dodamo 2-4% soli in začimbe po želji. Sol povzroči izhajanje vode iz celic zelja in tako se ustvari tekočina, v kateri se lahko odvija proces kisanja. Poleg tega sol prepreči razvoj škodljivih bakterij oz. kvarjenje zelja in ohranja hrustljavost zelja s preprečevanjem delovanja encimov, ki povzročajo mehčanje. Pripravljeno zelje zapremo v posodo, da ustvarimo anaerobne pogoje oz. preprečimo dostop kisika. V takšnih pogojih se lahko razvijejo mlečno kislinske bakterije in se začne biološko kisanje. Poteka proces fermentacije, kar pomeni, da bakterije spremenijo glukozo v mlečno kislino in druge spojine, katere dajejo zelju značilno aromo in okus. Mlečno kislinske bakterije so probiotične bakterije, ki imajo tudi ugodne učinke na organizem. Biološko kisanje zelja je dober način konzerviranja, ker dobro ohranja živilo ter ustvarja prijetno harmonično aromo in okus.
Želimo vam kulinarično ustvarjanje zeljnih dobrot.
