Tularemija

11. 8. 2021 Metka O. 106
Je zoonoza, katere povzročitelj se prenaša iz živali na ljudi. V Sloveniji je redko prijavljena: v letih od 2004 do 2013 smo prejeli do štiri prijave letno oziroma desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave. Tudi v državah EU je bolezen redka, pogosteje se pojavlja pri (starejših) moških.

Povzročitelj
Povzroča jo bakterija Francisella tularensis. Bakterija ima dve podvrsti Francisella tularensis subspecies tularensis (prej imenovana tip A) in subspecies holarctica ( prej tip B).

Inkubacijska doba
Prvi znaki bolezni se najpogosteje pojavijo 3 -5 dni po okužbi, poročajo tudi o pojavu od 1 do 21 dni po okužbi.

Način prenosa
Bakterija se prenaša z vbodom klopa, stikom z živaljo (zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri) ipd. redkeje z zaužitjem kontaminirane hrane in vode, inhalacijo aerosola, prahu, ki nastajata npr. med kmečkimi opravili kot košenjem trave, nakladanjem sena.  Okužba se pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih - lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.

Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni vsi.

Simptomi in znaki bolezni
Potek bolezni je odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd.  V 80% primerov se pojavi t.i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero je značilen nenaden začetek,  mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. Na mestu stika z okuženo živaljo se ponavadi pojavi izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino ter povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni.

Kužnost
Med ljudmi se bolezen ne prenaša, bolnika ni potrebno osamiti.

Preprečevanje okužb
Okužbe preprečujemo z izogibanjem stikov s (poginulimi) živalmi oziroma uporabo zaščitne obleke in opreme pri rokovanju z njimi.
Del okužb lahko preprečimo z zaščito pred klopi z repelenti, izogibanjem predelov, kjer so klopi, s primernimi oblačili, s pravilnim odstranjevanjem prisesanih klopov.