Pozitivne lastnosti medu

Današnji dan posvetimo zdravilnemu medu.

Nedvomno je najboljši med tisti, ki ga naberejo čebele visoko v gorah, kamor še niso segli strupi iz tovarniških dimnikov in izpušni plini ter kamor še niso zašli insekticidi.

Pri nas so najpogostejši cvetlični, gozdni, lipov, kostanjev, akacijev in smrekov med, nekoliko redkejši so regratov, hojin, sivkin in rožmarinov med. 

Zdravilni učinki meda, glede na njegovo vrsto, so:

• lipov med učinkuje pomirjevalno in pomaga pri boleznih ledvic in mehurja, pri krčih in bolečinah ter težavah z dihalnimi organi, ni pa primeren za tiste, ki imajo bolezni srca in krvnih žil,

• kostanjev med pomaga pri boleznih želodca, črevesja, jeter, žolča in prostate,

• cvetlični med, če ga vsak dan dodajamo otroški hrani ali hrani za ostarele, izboljša njeno hranilnost in dobro deluje na celoten organizem,

• med sivke pomirja in krepi živce, pomaga pri glavobolih, migreni, razdražljivosti in nemirnem spancu ter izboljšuje delovanje želodca in črevesja, vendar se ga zopet ne priporoča osebam, ki so imele bolezni srca in krvnih žil,

• rožmarinov med poživlja,

• timijanov med razkužuje sapnice.

Med lahko hranimo pri sobni temperaturi in to praktično neomejeno dolgo. Čez čas lahko med kristalizira, vendar ga pred uporabo lahko damo za kratek čas nad vročino, da se kristalčki raztopijo, med pa postane zopet tekoč. To ne vpliva na njegov okus.

Za slajenje zadostuje že majhna količina.

Želimo vam prekrasen meden dan.