Nekateri poudarki iz kurilne sezone 2022/2023

V Mariboru in okolici čistejši zrak tudi pozimi, dimnikarska služba in inšpekcija ugotavljata porast aktiviranja kaminov in starih peči, pregledi so nujni

Lanska kurilna sezona ni bistveno odstopala od predhodnih. Pretirano nizkih in predvsem dolgotrajnih nizkih temperatur ni bilo zaznati, snežnih padavin je bilo malo, zima pa tudi ni vztrajala v pomladno obdobje.  Kot običajno je bilo v zimskem času zaznati povečane koncentracije delcev PM10 in PM2,5, vendar tudi ti niso presegali dolgoletnih povprečij. Glede na rezultate meritev onesnaževal zraka, ki se izvajajo v Mestni občini Maribor, je bila v pretekli kurilni sezoni zabeležena najnižja povprečna vrednost delcev v zadnjih šestih letih (velja za merilno mesto Krekova-Tyrševa). Sklepamo torej lahko, da je bila kakovost zraka v mestu in okoliških občinah tudi pozimi dobra in se je glede na meteorološke razmere lanske zime celo izboljšala.

Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor, ki pokriva kar 9 občin v regiji, je zato preverila pri predstavnikih dimnikarske službe kot tudi pri pristojnem inšpektoratu, kakšni so njihovi pogledi na preteklo kurilno sezono.

Dimnikarska služba ugotavlja, da se število pregledov kurilnih naprav ni zmanjšalo, da pa je bilo pri menjavi kurilnih naprav največ prehoda na toplotne črpalke. Ob teh menjavah si uporabniki pogosto skušajo zagotoviti še dodatni vir ogrevanja s kamini. Na terenu se ugotavlja, da se sekundarni sistemi (kamini) uporabljajo vse pogosteje kot primarno ogrevanje, kar je predvsem zaskrbljujoče v mestnem jedru in strnjenih naseljih. Pri tem je potrebno poudariti pomembnost načina kurjenja in ustreznosti kuriva, saj se lahko z neustreznim gorivom (vlažen, lakiran in kemično obdelan les, razni odpadki,..) povzroči ogromno onesnaženje zraka v celotni soseski.

Inšpektorat RS za okolje, podnebje in energijo  (IRSOE) prav tako ugotavlja vedno večjo ponovno aktivacijo starih peči (tudi lončenih) na trdo gorivo, tudi pri večstanovanjskih zgradbah s skupinskim (daljinskim, plinskim) ogrevanjem. Problematika, ki pri tem nastaja je, da se dimniki (t.i. rezervni dimniki), ki že nekaj časa niso bili v uporabi, koristijo za kurjenje brez dimnikarskih pregledov in zato so lahko v vprašljivem, morda tudi nevarnem stanju (dimniški požari).

Prijave kršitev onesnaževanja zunanjega zraka na inšpektorat zaradi neprimernega kurjenja niso izstopale od prejšnjih sezon.

Dejstvo je, da se zakonodaja s področja kurjenja in kurilnih naprav kljub posredovanju predlogov na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo še vedno ni spremenila, zato je mogoče izbirati med velikim številom dimnikarjev na trgu. Žal, se poleg velikega števila dimnikarjev uporabnik kurilne naprave še vedno lahko pregledu izogne.

Še vedno ostaja neurejena evidenca kurilnih naprav v državni bazi EVIDIM, kjer bi bilo nujno potrebno vzpostaviti realno sliko vseh naprav, saj so v evidenci tudi take, ki  so že nekajkrat presegle življenjsko dobo. Predpisati bi bilo potrebno metodologijo, po kateri ne bi bilo mogoče kupiti naprave, ki ne ustreza predpisom oziroma onemogočiti uporabo takih, ki so tehnološko zastarele in z neustreznimi emisijami. Vsako napravo bi bilo potrebno v evidenco tudi vpisati.

Na tem področju državo čaka še kar nekaj nalog, preden se bo vzpostavil vzdržen in enakopraven sistem za vse uporabnike.

Glede na problematiko, ki smo jo izpostavili vseeno ugotavljamo, da v našem širšem okolju tudi pozimi dihamo razmeroma kakovosten zrak, ki ga moramo vsaj ohraniti, če ne še izboljšati. Naj bo to tudi spodbuda za vse občane v novi kurilni sezoni. S predvidenimi novimi mejnimi vrednostmi, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, se bodo namreč mejne vrednosti onesnaževal precej znižale. Zato nadaljujmo z odgovornim ravnanjem tudi v bodoče.

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Irena Kozar