Dan brez zavržene hrane - 24. april 2022
ZAVRŽENA HRANA JE EDEN RESNEJŠIH IZZIVOV DANAŠNJE DRUŽBE
Zavržena hrana, eden večjih globalnih izzivov, je vseobsežna težava, a ker je na prvi pogled precej nevidna, se je mnogi ne zavedajo. Dejstvo pa je, da s sabo nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na predelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako v smeti romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.
S tem ko med odpadke vsakodnevno mečemo še užitna živila, svet ne trpi le finančnih in etičnih posledic, pač pa plačuje tudi visoko okoljsko ceno, saj zavržena hrana pomeni tudi neizmeren negativni vpliv na naše okolje. Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju toplogrednih izpustov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske Unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.
Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu, zato je zavržena hrana eden večjih uničevalcev našega planeta! Z naslavljanjem te težave prispevamo k bolj učinkoviti rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe ter si prizadevamo za blaginjo vseh ljudi.
GOSPODINJSTVA SO ODGOVORNA KAR ZA POLOVICO ZAVRŽENE HRANE
Težava zavržene hrane ne zadeva le proizvajalcev, trgovcev in gostincev, pač pa tukaj pomembno vlogo odigrajo gospodinjstva. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane, vsak prebivalec Slovenije pa je pred dvema letoma zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leto poprej*. Naj še dodamo, da ta številka vsebuje le hrano, ki konča v zabojnikih za odpadke, ne pa tudi tiste, ki jo zlijemo v odtok ali kompostiramo. Zato ocena, da povprečen Slovenec zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, ni daleč od resnice.
Kot že omenjeno, je zavržena hrana vseobsegajoča težava, tako da Slovenci v zadnjih letih smeti nismo napolnili le s približno 140 tisoč ton hrane, pač pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, desetimi odstotki proizvedene energije in vsaj 355 milijonov evrov denarja.
*SURS (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8433)
24.APRIL, SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE
Za prevelike količine zavržene hrane je odgovoren vsak izmed nas, ki je kdaj zavrgel star kruh, pozabil živilo v hladilniku ali v smeti odvrgel ostanke s krožnika po kosilu. Zato je ključno, da se zavedamo, da smo del težave, zatorej moramo biti tudi del rešitve. Za spremembo na bolje bi se moral zavzemati vsak – od družin, otrok in mladostnikov do podjetij, občin in ostalih organizacij –, saj lahko količino zavržene hrane zmanjšamo le, če k problematiki pristopi vsak od nas in se nauči, kako to najbolj učinkovito naredi.
Korak naprej smo naredili tudi mi ter se v partnerskem sodelovanju več podjetij in organizacij (Lidl Slovenija, Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Tam Tam ter ob podpori Ministrstva za okolje in prostor s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE) zavzeli, da en dan v letu namenimo ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov. Tako je 24. april postal Slovenski dan brez zavržene hrane. Zakaj točno 24. april? Ker datum sovpada z zaključkom projekta Hrana ni za tjavendan, s katerim že vrsto let otroke in mladostnike spodbujamo k odgovornem ravnanju s hrano na več kot stotih slovenskih izobraževalnih ustanovah.
Slovenski dan brez zavržene hrane je v letu 2021 potekal prvič, letos pa njegovo poslanstvo nadaljujemo in nadgrajujemo. S tem dnevom želimo svetu pokazati, da se resno zavedamo in tudi aktivno naslavljamo ta globalni problem. Z njim ozaveščamo o pravilnem shranjevanju, recikliranju in odlaganju ostankov hrane, si prizadevamo preprečevati nastajanje odpadne in zavržene hrane in spodbujamo ponovno uporabo ostankov hrane. Stremimo k temu, da vsi postanemo takšni kuharski mojstri, ki premišljeno nakupujemo in shranjujemo živila ter uporabimo vse sestavine. Skupaj lahko prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti!
KAKO LAHKO ZMANJŠAMO KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE?
Prvi korak k odgovornejšemu ravnanju s hrano in k zmanjšanju količin zavržene hrane je denimo lahko, da se naučimo, kako pravilno shranjevati hrano, saj se nepravilno shranjena hrana pokvari precej hitreje.
SADJE IN ZELENJAVA
Sadje in zelenjava nam delata preglavice celo življenje. V otroštvu se ju skušamo na vsak način izogniti, odrasli pa se zavedamo njune pomembnosti, a ju je od vseh živil najtežje ohranjati sveže. Sledite nekaj nasvetom in vaš odnos s sadjem in zelenjavo bo takoj lažji.
- Sadje in zelenjavo operite šele preden ju uporabite in ne takoj, ko ju prinesete iz trgovine.
- Zelenolistno zelenjavo, kot je solata, zelje in motovilec, pred shranjevanjem v hladilniku ovijte v papirnato brisačo.
- Živila, ki oddajajo etilen, hranite posebej, saj vplivajo na (prehitro) zorenje drugih. Omenjena živila so: jabolka, banane, paradižniki, nektarine, breskve in marelice.
- Vsako sadje in zelenjava ne potrebujejo hladilnika. Banane, brusnice, agrumi, nektarine, hruške, breskve, čebula, paradižnik in krompir lahko hranite na sobni temperaturi ali v shrambi.
- Stebelna zelenjava, kot so brokoli, mlada čebula in šparglji, ostane sveža dlje časa, če jo hranite kot šopek rož. Malo jo obrežite, potem pa položite v kozarec z vodo.
- Prezrelega sadja nikar ne zavrzite, ampak ga operite, olupite in narežite na koščke ter postavite v zamrzovalnik. Uporabite ga lahko pri pripravi smutijev, osvežilnih napitkov ali kolačev.
MLEČNI IZDELKI
Imeti jogurt in mleko na dosegu roke, na vratih hladilnika, je izjemno priročno, a tudi napačno. Če želite, da bodo tekoči mlečni izdelki v hladilniku zdržali dlje časa, jih premaknite v zadnji del, kjer je najnižja temperatura.
Vam je znana situacija s strjenim sirom na mestu, kjer ste ga nazadnje rezali? Preprečite jo lahko tako, da to mesto po rezanju malenkost namastite z maslom, da ostane sveže.
SUHI IZDELKI
Suhi izdelki, kot so moka, riž, kosmiči in testenine, bodo zdržali dlje časa, če jih boste po odprtju hranili v neprodušnih posodah, namesto v originalni embalaži. Nadležno nabiranje žuželk v moki ali rižu preprečite z lovorovim listom.
Če se sladkor v posodi strdi, vanj za nekaj dni položite svež kruh, ki bo vpil vlago in ga povrnil nazaj v prvotno stanje.
MESO, RIBE IN JAJCA
Meso se bo v hladilniku najbolje počutilo na spodnji polici, če pa ga ne nameravate pojesti v dnevu ali dveh, ga zapakirajte v plastično folijo ali neprodušno vrečko in hranite v zamrzovalniku.
Če nameravate ribo v kratkem pojesti, je ne zamrzujte, pač pa jo v hladilniku hranite neprodušno zapakirano in položeno v posodi z ledom.
Jajca shranjujte v originalnem kartonu. Če se pred uporabo ne morete odločiti, ali je jajce še sveže, ga položite v kozarec z vodo. Sveže jajce se bo potopilo, staro pa bo plavalo na vodi.