Zamenjava upravljavca vodovodnega sistema Orehova – Hotinja vas

Vse daljša in pogostejša sušna obdobja vplivajo na naše vodne vire. Zadnjih nekaj let opažamo, da se pretoki izvirov zmanjšujejo, zato bi lahko v prihodnosti prihajalo do težav pri zagotavljajo količine pitne vode. Že v preteklosti smo občasno morali za nemoteno oskrbo s pitno vodo zagotavljati pitno vodo  iz vodovodnega sistema, s katerim upravlja Mariborski vodovod. Zaradi potrebe po zagotavljanju zadostnih količin pitne vode in nemotene oskrbe s pitno vodo za vse naše občanesmo se odločili, da se vodovodni sistem Orehova – Hotinja vas preda v upravljanje podjetju Mariborski vodovod.

Občani Orehove vasi, Hotinje vasi in Slivnice dobivajo pitno vodo iz črpališč Bohova in Dobrovce. Gre za črpališča, kjer se črpa podzemna voda na globini od 20 do 30 metrov. Vir podtalnice obeh črpališč so pretežno vode pohorskih potokov, ki poniknejo na področju Dravskega polja.

Podtalnica je bolj trda, kar pomeni, da je v njej raztopljenih več mineralnih snovi (kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov). Pitna voda, ki jo distribuira Mariborski vodovod ima trdoto med 16 in 19 dhN. Nekatere študije kažejo, da bolj kot je voda trda, manj je obolenj srca in ožilja. Več o vplivih trde vode na zdravje si lahko preberete v članku avtorja P. Sengupta  z naslovom »Potential Health Impacts of Hard Water« objavljanim v International Journal of Preventive Medicine, 2013 Aug; 4(8): 866–875. Trda voda na žalost povzroča tudi nekatere nevšečnosti zaradi vodnega kamna. Vodni kamen v vodi najlažje zaznamo kot nekakšne nečistoče oziroma primesi, ki se običajno obarjajo oziroma odlagajo tekom segrevanja vode - torej takrat, ko pride do porušenja karbonatnega ravnotežja. Največ težav trda voda povzroča v cevovodih, gospodinjskih aparatih in sanitarnih armaturah. Z višanjem temperature vode namreč odlaganje netopnih mineralnih oblog strmo narašča. Potrebno pa je poudariti, da gre za naravno lastnost pitne vode.

Krajani tudi opažate pojav belo obarvane vode. Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Če takšno belo vodo natočimo v kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se voda v kozarcu počasi zbistri (glej spodnjo sliko). Opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini.

 Skladano s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15) mora upravljalec zagotavljati skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Poleg tega mora izvajati tudi notranji nadzor, v okviru katerega se izvede analiza tveganja, določi vzorčna mesta, vrsta preizkušanj in frekvenco vzorčenja ter izvaja ukrepe. Na podlagi analize tveganja so strokovne službe Mariborskega vodovoda presodile, da se voda iz preventivnih razlogov dezinficira. Dezinfekcija poteka avtomatsko in kontinuirno. Kljub temu pa se še vedno konstantno vrši tudi nadzor nad dezinfekcijskimi napravami. Ravno zaradi dezinfekcije lahko posamezniki zaznavate vonj po kloru. V topli vodi je vonj intenzivnejši. Koncentracije prostega klora se v pitni vodi nadzorujejo in so pod mejnimi vrednostmi, zato je vsaka skrb zaradi tega odveč.

 Poleg notranjega nadzora se konstantno vrši tudi nacionalni monitoring. Monitoring (spremljanje) je oblika nadzora oziroma preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov (skladnost). Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje, izvaja ga pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V kolikor bi bilo s pitno vodo karkoli narobe, bi Mariborski vodovod s svojo strokovno usposobljeno ekipo nemudoma ustrezno ukrepal. O omenjenem bi vas tudi obveščal.

Danilo BURNAČ, Direktor Mariborskega vodovoda

dr. Špela UREK, odgovorna za pitno vodo v Občini Hoče-Slivnica