Obvestilo

Slivniški grad, ki se uvršča med kulturne in zgodovinske spomenike in je last Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vidno propada, nedavno pa je v njem tudi zagorelo. Občina je lastnika v preteklosti že večkrat pozivala k pristopu reševanja navedene problematike, saj se zavedamo, da je objekt v izredno slabem stanju, ki lahko pripelje tudi do nesreče. Na podlagi tega je ministrstvo v maju 2011 izvedlo dražbo za odprodajo gradu s pripadajočim zemljiščem, ki pa žal ni bila uspešna, saj se nanjo ni prijavil noben ponudnik. Občina bo tudi v prihodnje vztrajala pri tem, da se izvedejo postopki za odprodajo, v upanju, da bodo le-ti uspešni, saj lahko samo kupec kot nov lastnik poskrbi za rešitev gradu pred nadaljnjim propadanjem.
Ministrstvo je v lanskem letu prejelo inšpekcijsko odločbo, ki zahteva, da se okolica gradu uredi. V ta namen smo se z ministrstvom dogovorili, da bomo sklenili dogovor, na podlagi katerega jim bomo pomagali pri ureditvi okolice, le-ti pa nam bodo v zameno pristopili na pomoč v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za postavitev ograje na športnih površinah, ki se nahajajo v bližini gradu. Medsebojni dogovor, ki ga pripravlja ministrstvo je po zadnjih informacijah v zaključni fazi.

S projektom izgradnje Zdravstvene postaje Slivnica je občina pričela oktobra 2012, ko je dne 28. 9. 2012 z Gradbenim podjetjem Radlje d.d. podpisala gradbeno pogodbo za izgradnjo navedenega objekta, saj je podjetje izpolnjevalo vse ekonomske pogoje iz razpisne dokumentacije.  Iz medijev smo konec decembra izvedeli, da je podjetje podalo vlogo za začetek stečajnega postopka. Do tega dne je izvajalec izvedel rušitvena dela ter postavil temeljno ploščo. Na podlagi sprejetega proračuna za letošnje leto in unovčenja bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, smo gradbišče uredili v skladu s predpisi (zaščitna ograja, ureditev samega prostora). Z nadaljevanjem gradnje bomo pričeli takoj po izvedenem razpisu za izbiro najugodnejšega ponudnika in pridobitvi spremembe gradbenega dovoljenja, predvidoma jeseni 2013. Na pobudo ravnatelja OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica smo namreč podali vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, in sicer smo zaradi lažje dostopnosti do bodočega objekta vhod vanj premaknili z južne na severno stran in tako učencem bližnje šole omogočili neovirano pot v šolo.

Marko Bračko iz Pivole je težek invalid že od otroštva, ko je zbolel za hudo obliko sklepne revme, ki mu je pustila trajne in hude posledice za vse življenje. Vsi njegovi sklepi so močno deformirani in boleči, zaradi česar se težko giba, hodi lahko le s pomočjo bergel. Prestal je že več  težkih operacij, saj so mu morali vstaviti umetne sklepe in sicer oba kolka in obe koleni, verjetno pa bo potrebna še kakšna operacija.

Marko je svoje težave vseskozi pogumno prenašal  z dobro voljo in večnim optimizmom - tak pač je in zato ga imajo vsi radi. Svoje skromno bivališče ima urejeno v mansardi stanovanjske hiše pri starših in mora vsak dan premagovati strme stopnice.

V zadnjem  času  se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zato je hoja po stopnicah postala prava muka.  Markova velika želja je, da bi namesto stopnic imel dvigalo, kar bi mu zelo olajšalo vsakodnevne težave. Seveda je montaža dvigala velik finančni zalogaj, ki ga Marko s svojo nizko invalidsko pokojnino nikakor ne zmore, zato prosi ljudi dobrega srca za pomoč v obliki prostovoljnih prispevkov, ki se bodo zbirali na računu št. SI56 0313 2100 0193 371 pri SKB banki.

Za kakršnokoli pomoč se Marko že vnaprej vsakomur iskreno zahvaljuje.
Bračkovi
 

Policijska postaja Rače je bila večkrat s strani Lovske družine (LD) Hoče obveščena o pojavu psov, ki se v lovišču gibljejo nenadzorovano oziroma brez nadzora lastnika. Takšni psi povzročajo škodo s preganjanjem in plenjenjem divjadi, saj je zaradi dolge zime ogroženo preživetje divjadi zaradi izgube življenjske energije.

Najhuje pri pregonu divjadi je, da psi uplenjene divjadi ne ubijejo takoj, ampak jo začnejo trgati še pri živem telesu in to najprej pri drobovini, zato divjad poginja v velikih mukah.

Omeniti pa je potrebo tudi, da divjad v paničnem begu večkrat prečka prometne poti, kar v mnogo primerih privede do povoženj divjadi in posledično do materialne škode na udeleženih vozilih, omembe vredna pa je tudi ogroženost življenja in zdravja udeleženih ljudi.

Prostoživeče živali v naravi pred potepuškimi psi varujeta dva zakona:

- Zakon o divjadi in lovu – ZDLov-1, v 35. členu določa:

Psov ni dovoljeno brez nadzora spuščati v prosto naravo. Lastnik psa je odgovoren za škodo, ki jo njegov pes prizadene divjadi. Po 1. odstavku 77. člena se z globo od 420  do 1.200 € kaznuje za prekršek posameznik, ki brez nadzora spušča psa v prosto naravo.

- Zakon o zaščiti živali - ZZZiv-C , pa v 15. členu navaja :

Prepovedano je preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali razen za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja na način, ki živali ne povzroča nepotrebnega trpljenja. Dejanje se kaznuje z globo od 420 do 620 €.

Lastnike psov zato lovci in policisti pozivamo ter opozarjamo, naj jih imajo pod nenehnim nadzorom, kar pomeni, da morajo biti psi v času sprehoda na povodcu, doma pa ustrezno zavarovani  - privezani ali v ustrezno ograjenih pesjakih.

Boštjan Lipej
PP Rače

 Sklep

Stališča
pdf.zip
grafični del 

 popravek_ stališče 24