Občina Hoče-Slivnica se ponaša z večjim številom znamenj (kar 11 jih je), katerih oblika je poznosrednjeveškega izvora. Njihova skupna značilnost je vidna na primer na radizelskem ali na dveh znamenjih v Hotinji vasi ob poti k letališču in na njem.

Okrasne niše so orientirane na vse strani, kar govori o predbaročni tradiciji. Komaj od baroka naprej se namreč razvije ob tem tudi tip znamenja z osrednjo odprtino, ostale stranice pa postanejo slepe.

Posledica takšnega razvoja so tudi današnje kapelice in kapele, kakršna je kapela v Hotinji vasi, ki je bila sezidana leta 1921 pod lipo pri ribniku, obzidana z nizko leseno ograjo. Sodi k tipu kapel, ki so miniaturni posnetek cerkvene arhitekture. Zato nad glavno fasado čepi zvonični stolpič.

Oblikovana je preprosto, novodobno, a zasnova z dvokapno streho, krito z bobrovcem, stolpičem in segmentno zaključenimi okni direktno izhaja iz tradicije, ki korenini še v baročni cerkveni arhitekturi.

SLIVNIŠKI GRAD OZ. DVOREC

Dvorec je prvič omenjen leta 1378, pozidan pa je bil že sredi 14. stoletja. Skozi stoletja je menjal več lastnikov. Hrvaški plemiči Koloniči so stavbo predelali v renesančni dvorec s tipično štiritraktno zasnovo z notranjim dvoriščem in vodnim jarkom okoli oboda, dvorec pa so krasili tudi štirje okrogli vogalni stolpi. Kasneje so videz stavbe spreminjali Herbersteini, sedanja podoba je nastala po zaslugi grofa Brandisa okoli leta 1862, v času, ko so prevladovali historični slogi. Nekoč je bil dvorec eno z velikim parkom krajinske oblikovne zasnove.

GRAD HOMPOŠ (POHORSKI DVOR) – FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE UNIVERZE V MARIBORU

Hompoš je bil prvotni sedež podravskega mejnega grofa. Verjetno je bil grad pozidan že v 11. stoletju, čeprav je prvič omenjen konec 12. stoletja. Dvonadstropna stavba z obzidanim dvoriščem je bila prva srednjeveška zasnova gradu. V 17. stoletju so ga povečali, mu pozneje prizidali trakt, nasproti pa pomožno poslopje. Pozneje so grad še povečevali po podkvasti dvoriščni liniji, končno pa je bil prezidan v drugi polovici 19. stoletja, ko mu je bil dodan stolp na severni strani. Leta 1945 je bila notranjost predelana. V sklop celostne podobe gradu je sodil tudi grajski park. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu sanatorij za pljučne bolnike.

V letu 2008 je Mariborska univerza odprla nove prostore Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na prenovljenem gradu Hompoš in v prizidku k omenjenemu gradu na Pohorskem dvoru.
Nova fakulteta, ki ima med drugim 20 predavalnic, pet učnih in 21 raziskovalnih laboratorijev, deluje na dveh lokacijah. Večina njenih oddelkov je v gradu Hompoš, oddelek za vinogradništvo pa na Meranovem nad Limbušem.
Fakulteta razpolaga s 400 hektarjev zemljišč na območju s tisočletno zgodovino.

 
DVOREC ROGOZA

Dvorec Rogoza je svojo sedanjo podobo dobil že v 19. stoletju. Srednjeveški dvor Rogoza je bil središče posesti, ki je bila sprva deželnoknežja, vas pa sta že v 12. stoletju dobila v dar vetrinjski in žički samostan. Na bakrorezu v Vischerjevi Topografiji Štajerske, ki je nastala okrog leta 1681, je Rogoza upodobljena kot dva krat šestosna enonadstropna stavba s prizidanim stopniščnim stolpičem na vhodni fasadi. Na podlagi tega bakroreza je v drugi polovici 18. stoletja nastal akvarel, ki je ohranjen v dvorcu. Stopniščni stolp in portal se nista ohranila, le v nadstropju so še vidni preprosti profilirani okenski okviri.