HOČKA KRIPTA
Kripta pod ž. c. sv. Jurija v Hočah pri Mariboru iz 10. stol.
Kripta leži pod prezbiterijem in pod južno kapelo ter deloma pod ladjo obstoječe cerkve. Obstoji iz dveh prostorov, ki sta pravokotno postavljena drug na drugega. Prvi prostor je usmerjen v smeri vzhod-zahod in leži več ali manj v osi prezbiterija, drugi prostor pa poteka od severa proti jugu pravokotno na zadnji del prvega prostora. Sedanji vhod v kripto skozi južni zid prezbiterija pod zakristijo je novejši in so ga napravili v drugi polovici 18. stoletja, ko so v kripti pokopavali. Opečni obok ima prostor pod zakristijo, ki je verjetno služil tudi za grobnico. Iz baročne dobe je tudi hodnik, ki vodi v vzhodni del prvega prostora kripte.
PRVI PROSTOR - POGLED PROTI VHODU
Prvi prostor je v glavnem vzdolžni nepravilni pravokotnik, ki ga močna ločna oproga deli v dva dela, ozek polkrožni prehod pa vodi v manjši, vzhodni del, nekak oltarni prostor, ki je bil trikonhalni. Oba nosilna slopa ob njej sta enako kakor vsi slopi na konstruktivno pomembnih mestih lokov in obokov velika marmorna bloka, spojili velike antične stavbe iz belega pohorskega marmorja. Loki so konstruirani iz prisekanih manjših in ožjih kamnov peščenca in afugirani. Vse marmorne bloke in oboke pokriva tanka plast belega ometa, ki je bil dvotonsko poslikan. Obe poli ladijskega prostora sta obokani s križnimi oboki, katerih grebeni se navzgor vedno bolj izgubljajo. Prva pola je obdana s štirimi loki in je v tlorisu več ali manj kvadrat. Vsi slopi imajo zidce, ki so navzdol poševno posneti in imajo prvenstveno konstruktivno funkcijo pri konstruiranju lokov. V slope so vgrajeni deloma spet marmorni bloki, od katerih je tisti ob severovzhodnem slopu v celoti ohranjen Mitrov napisni kamen.
Druga obočna pola nima okvirnih lokov, ki v prvi poli prostor povečujejo, in je enako obokana s krožnim grebenastim obokom, katerega grebeni se proti vrhu izgubljajo. Ves prostor je v tlorisu močno nepravilen in je kakor vzdolžni paralelogram zamaknjen proti severu iz vzdolžne osi. Tudi slavolok ni v osi vzhodnega obočnega loka. Stene so grajene iz lomljenca in ometane. Vzporedno z zahodno steno prvega prostora kripte poteka zunanji kamnit zid tako, da nastane med obema stenama ozek hodnik. Obe steni sta neometani, hodnik pa je obokan. Izredno zanimiva je struktura neometanega zidu na notranji strani. Zid je grajen iz drobnega, deloma rečnega kamenja in deloma iz lomljenca iz različnih pohorskih kamenin, na enem mestu pa se pojavlja tudi odlomljena opeka. Zidava je izrazito plastena in poteka po načinu ribjega okostja, kar je zelo izrazito in dosledno izvedeno. Na enem metru je 8 do 9 plasti. Ta stena ima v višini cca 130 cm nad sedanjim nivojem tal v hodniku 10 cm široko polico, nad katero se stena umakne, razen v severnem delu, kjer ni police.
Funkcija tega hodnika ni znana, zdi pa se, da je bil v zvezi z dostopom v kripto iz zgornje cerkve. Morda so na vsakem koncu tega hodnika vodile stopnice v kripto iz cerkve, in sicer na severni strani v zahodni del prvega prostora, na južni strani pa skozi polkrožni lok v drugi
prostor.
STARI PREHOD V CERKEV IN ROV
V drugi prostor vodi obokan prehod, v katerem so robovi lokov kakor drugod na prvotnem ometu rdeče pobarvani. Drugi prostor leži pravokotno na prvem v smeri sever - jug in je v tlorisu pravokotnik, ki je v vzdolžni smeri razdeljen v dve ladji z dvema pravokotnima slopoma. Ta dva slopa, kakor tudi vsi konstruktivno pomembni deli, kjer se na steno naslanjajo loki oziroma ločne oproge obočne konstrukcije, so iz pokonci postavljenih velikih antičnih marmornih blokov, v katerih se dobro poznajo luknje prvotnih stikov. Tako obsega prostor tri pare križnih grebenastih obokov, slonečih na vzdolžnih arhivoltah, ki povezujejo
slope, in na prečnih ločnih oprogah. Loki so zelo skrbno konstruirani s klinasto prisekanimi obdelanimi kamni lehnjaka, ki je v stikih zafugiran. Vsi deli in tudi marmorni bloki so bili tanko ometani, robovi pa opečno rdeče pobarvani. Tlak je v višini tlaka v prvem prostoru in pod njim ni bilo mogoče ugotoviti nižjega nivoja tal. Stene so grajene iz lomljenega kamna v izrazitem plastenju po načinu polnjene zidave, za polnilo pa je deloma uporabljena tudi opeka, ki je bržkone rimskega izvora.
Prvi slop na južni strani je marmornat in ima kvadraten prerez. Visok je 1,40 m, širok 44,5 m, reliefna ploskev meri 28 cm, spodnji del reliefa ima 44 cm, gornji 47 cm, sfinga 29 cm. Spodnji relief: Pačmeta s 4 listi na vsaki strani; na vrhu je nazaj viseča 5-listna krona. Na njej je steblo, obdano od dveh palmetnih listov, na vrhu je zopet 5-listna nazaj viseča krona. Ob straneh je na vsaki strani ena, na zadnjih nogah sedeča, psu podobna žival, obrnjena ven (heraldično); prednje noge opira na navzgor obrnjeno 5-listno krono, sedečo na kroni spodnje palmete. Glavi sta obrnjeni navznoter k vrhovom palmetnih listov in imata obliko kljunov ter ostra ušesa. Na gornji palmeti sedi na levo obrnjena sfinga v polprofilu; v spodnjem delu je pes, v zgornjem ženska s prsmi in krili na ramah; roki opira na mrtvaško glavo pred seboj. Reliefna ploskev je poglobljena v klasičnem okviru s profilom palice in žleba. Zadnja in leva ploskev sta gladki, desna je poglobljena v enako profiliranem in završenem reliefu kot glava; vrh je usločen. Steber zaključuje na vrhu nekoliko čez viseč klasičen zidec. Zaradi vzhodne usmeritve bi bila ta niša lahko služila v kultni namen, za oltarni prostor.
PREHOD V DRUGI PROSTOR
V zaključni južni steni je v osi postavljen figuralni marmorni blok, na vsaki strani pa je plitva stenska niša polkrožno zaključena, ki se navzgor nadaljuje v poševni svetlobni jašek. Desno od reliefnega slopa je bila niša očitno pozneje povečana in je sedaj novo opečno obokana; povečali so jo verjetno takrat, ko so v baroku ta prostor uporabili za grobnico. Ob njegovi zahodni steni so bili postavljeni štirje parapetni opečni zidovi kot podstavki za krste. V zahodni steni je bila ob prvi obočni poli visoko pod polkrožnim vrhom plitva niša kot arkosolij brez svetlobnega jaška.
V severni steni je bil poleg prehoda v prvi prostor verjetno prehod v hodnik in po stopnicah dostop v cerkev.
RIMSKI VOTIVNI ŽRTVENIK »MITROV ŽRTVENIK«
Napis na kamnu
D.S.I.M./Pro salute/M. Aur. Felician/M. Aur. Felidissim/
Eius et Aurel/elliciani iunior/hilum..v..mi.
Stele, Zap. XXXVIII. 1926 - 5 - 10
(V prevodu iz latinščine)
»Sončnemu bogu, nepremagljivemu Mitri,
je za zdravje Marka Avrelija Feliciana,
Marka Avrelija Felicissima njegovega sina
in Avrelija Felicijana mlajšega dal
postaviti po zaobljubi njihov prijatelj
Filomenus«.
|
Kulturne znamenitosti