SPODNJE HOČE, župnijska cerkev sv. Jurija

Z obzidjem nekdanjega pokopališča obdano cerkev tvorijo ladja in gotski prezbiterij, kapeli, zakristija in zvonik s čebulasto streho. Pred glavnim vhodom je lopa. Pod z rebri obokanim gotskim prezbiterijem se skriva kripta, ki je ena naših najstarejših arhitektur, saj je stara skoraj 1000 let. Žrtvenik Mitri je ostanek rimske poselitve območja. Cerkev se prvič omenja leta 1146, vendar je v svojem jedru starejša. Hočka pražupnija je bila namreč ena prvih na slovenskem Štajerskem. Gotsko podobo cerkve z začetka 15. stoletja dopolnjuje barokizirana ladja. V notranjosti sta poznobaročna oltarja Jožefa Holzingerja.

SLIVNICA, župnijska cerkev Sv. Marije

V sedanji občini Hoče-Slivnica stojita župni cerkvi, čas njunega nastanka sega vsaj v čas okristjanjevanja in formiranja pražupnij. Nastali sta na območju, katerega poseljenost je kontinuirana še od pradavnin. Tudi slivniška se, tako kot hočka, prvič omenja leta 1146, a je verjetno nastala že v 11. stoletju. O tem priča v zunanjščino vzidana kamnita plošča s pleteninasto ornamentiko, ki je značilna za čas predromantike. Stoji znotraj pokopališkega obzidja. Cerkev je v ladji poznoromanska, zvonik je iz 15. stoletja, prezbiterij s poznogotskim mrežastim obokom pa iz prve četrtine 16. stoletja. Bogat glavni oltar iz srede 18. stoletja, delo Jožefa Strauba, tudi ostala oltarja ter slike Lerchingerja in Laubmanna tvorijo kvaliteten ambient.

CERKEV SV. LENARTA NAD REKO NA POHORJU

Na Hočkem Pohorju stoji podružnična cerkev sv. Lenarta, kot podružnica hoške župnije prvič omenjena leta 1529. Po legendi naj bi jo zgradili cisterijanski redovniki iz Vetrinja. Okrog leta 1640 so jo obnavljali, na kar opozarja tudi letnica 1642 v pragu glavnega portala. Po ljudskem izročilu naj bi tod nekoč stala kapela s samostanom. Cerkev tvorijo ladja, prezbiterij, vhodna lopa in zvonik, katerega pritličje je zakristija. Streha je škriljasta, notranjščina z zelo bogatimi in lepimi zgodnjebaročnimi oltarji se ponaša s tlemi iz belega pohorskega marmorja. Tako je cerkev z naravnim zaledjem zlita tudi v izbiri materialov, ki so bili nekoč na razpolago.

CERKEV SV. KRIŽA NA GLIVNIKU

Podružnična cerkev sv. Križa na Glivniku južno od Zgornjih Hoč, imenovana tudi Križna kapela, je bila zgrajena sredi sedemdesetih let 18. stoletja na mestu starejše kapele. Zvonik pred glavnim portalom je bil, prezidan v tridesetih letih 19. stoletja in ima pločevinasto piramidalno streho. Pravokotna ladja ima velika segmentno zaključena okna in močno stopnjevane zunanje opornike, na jugu je prizidana zakristija. Notranjščino pravokotne ladje in polkrožne apside pokriva plitva ovalna kupola, ki sloni na štirih vogalnih slopih. Namesto oltarne slike je na steno naslikana freska Jezusa na križu. Ob križu sta upodobljena lobanja in jabolko, v ozadju pa je veduta Jeruzalema. Kristusov pogled je oprt v nebo, tako da se sreča s pogledom Boga Očeta, ki je upodobljen na stropu. V vogalih so v kartušah upodobljene štiri postaje križevega pota: Jezus na Oljski Gori, bičanje, kronanje in Jezus, ko pade pod križem. Na severni in južni steni so nad okni upodobljeni šopki poljskega cvetja.